nedelja, 10. avgust 2008

Vixtinska kapela, Hans in Theodor, še več mačk in morje

Vem, da sem obljubila trike z jajci, pa mi od kar sem prišla z morja za to še ni uspelo najti časa. Glavo mi bo od rojevanja idej razgnalo, telo pa se no na to odziva s slow motion efektom. Ne gre. Hitreje kot to, ne gre. Če ne bo v vsakem izdelku duša vgrajena serijsko, lahko kar preneham in raje kupim fotokopirni stroj. Ali kaj podobnega.

Za spodnja dva obeska sem dušo izgnala iz sebe danes in jo s čopičema oznake 0 in 1 naslikala na obeska iz das mase. Ne ni sikstinska kapela je pa vixtinska kapela. Mini zadevici mi trenutno v želodcu povzročata podobne občutke kot jih zbudi ljubezen. Če boste moje pisarije spremljali še naprej boste kmalu ugotovili, da taki izpadi niso nič posebnega, ravno tako ni nič čudnega, da poskušam mačke vriniti še v nakit.

Torej vixtinski strop in stvarjenje mini mačk - Hans in Theodor:
Torej obeski iz das mase, obešalni del iz žice kar vgrajen v maso, motiv naslikan z vodenimi barvicami čez pa mat lak. Meni se zdita prikupna.
V tem tednu sem končala tudi dva mačja portreta, kupnina gre na račun društva za pomoč živalim v stiski in še enemu od zaupanja vrednih živalskih/mačjih društev ali zavetišču Horjul.
Tarzan gre jutri na pošto
Žučko čaka, da "mama" pride z dopusta
Poigrala sem se tudi z lavando z vrta - obožujem vonj lavande. Navodila za izdelavo so na marsikateri internetni strani. Pogooglajte "lavender wand".
Na hitro pa - stebla odrežete čim daljša, tesno povežete pod cvetovi, stebla zapognete tako, da so cvetovi ujeti v sredini in potem tesno pletetete s svilenim trakom kot košarico. Jaz pustim en trakec dovolj dolg v sredini, da na koncu zvežem s tistim, s katerim sem prepletala. Ljubko izgleda, noro diši, v provansi pa vam bodo takšno stvar prodali za suho zlato...


O morju ne bom izgubljala besed. Morje je morje. Še vedno. Slani tuš kapljic, ki ga ustvarja močen maestral ob stiku vala in premca čolna bo večno čaroben. Sosedje čakajo Evropo, prepričani, da bo potem bolje. Težko jim je razbiti sanje, saj so za to dovzetni kot sveže zaljubljena najstnika, če jima poskušaš povedati da življenje v prihodnosti ne bo vedno samo med. Zakaj sploh bi? Dobrohotni nasveti so samo reciklirani nasveti, ki jih sami nismo upoštevali in jih poskušamo prodati naprej. Moj recikliran in po robovih že zmečkan nasvet je - pazite kaj si želite, želje se namreč vedno uresničijo.

5 Comments:

Spela said...

Ostala sem brez besed! Svetovno!!

Kako ti sploh uspe risat/slikat tako na malo?

spela said...

Hej vixi!

Sem vidila, da je treba samo malo pomisliti nate, pa se že odzoveš z novim super vnosom. ;)

Teli obeski so neverjetni!!! Po obliki me malo spominjajo na kamne, po kateri sem neverjetno rada slikala z vodenkami, ko sem bila malo manjša punčka kot sem sedaj. Ampak seveda je bilo tisto čisto drugačna umetnija, kot so tele neverjetne zadevice. Res sta perfektna!!!

Za ploščice je pa itak tako, da so mi tako všeč, da z velikim ponosom znancem pokažem tvojo stran s fotkami izdelkov in jim s ponosom razložim, da celo bežno poznam osebo, ki ustvarja take prečudovite stvari.

Pa super da si me spomnila na butarico, sem danes kupila trak in upam, da bo tudi meni vsaj pol tako lepo uspela kot tebi.

Milica said...

Obeski su čudoviti, nikoli nisem videla nekaj podobnega!!!

VIXI said...

Najprej Špela 1 - z zelo majhnim čopičem ;) Od nekdaj so mi šle majhne frčkarije od rok.

Špela 2 - nekaj podobnega kot slikanje na kamenčke me je spodbudilo k temu :D Hvala da si ponosna name. Tudi jaz blazno ponosno povem od kod tista krasna zapestnica. Še kaka kava, pa se ne bova samo bežno poznali :D
Butarica bo uspela seveda, samo lavanda nekam hitro odcveta :( jaz pa nič ekstra časa.


Haha, dve krasni Špeli me bereta :D Ponosna :)

Hvala milica :D

Maja said...

vixi - z veseljem te bom spremljala še tukaj, da bom poleg neverjetnih izdelkov tvojih rok, občudovala še tvoj slog pisanja.
:)
lp,
m.