Ah, jajca. Da o pnevmatikah sploh ne govorim.

No pa sem naredila preizkus z jajci. Tudi slikala sem cel postopek. Fotografije so tako slabe, da mi jih je nerodno kazati, pa še povem naj vam da je na bakreno žico po kakih 10 urah minimalen efekt. Bom ponovila s posrebreno žico enkrat v prihodnosti in poslikala ponovno. Srebro vsaj konkretno potemni. Jajc pa je v hladilniku še pet in vsak dan manj se uvrščajo med jedilne.

Ja, efekta na bakreno zapestnico je bilo ravno toliko, da se ne sveti rozasto oranžno, ampak je malo bolj umirjena.

Doma se kažejo očitni napredki v medsebojnih odnosih. Srčni sostanovalec je šele popoldan omenil, da je opazil jajca v tupperware-u, da je opazil tudi, da je notri nekaj nažičkanega in mi povedal, da je sklepal, da gre za enega mojih eksperimentov in da se ni vznemiril. Opa.

...

In to se ti zgodi, če nehaš pisati in nadaljuješ naslednji dan. Prazna guma. Menjanje gume sem sicer vadila, a sem vseeno poklicala mojega, ki se je takoj odpravil meni na pomoč. Ker nisem navdušena nad podobo "dumb brunette", ki stoji ob cesti in čaka, da ji bo nekdo zamenjal kolo, sem se pogumno lotila zadeve. Za pomoč punci v zelo mini majčki, iz katere ji vsakič ko se skloni skoraj pobegne ena Mici, umazani do komolcev, skakajoči po ključu za odtegovanje vijakov in dvigajoči skoraj tono težak avto, bi človek pričakoval, da se bo moških kar trlo, kavalirjev... Japajade. Edini, ki je kazal znak, da bo vprašal če rabim pomoč je imel tako grdo gledajočo deklico s sabo, da tudi iz tega ni bilo nič. Ko je pridrvel najdražji totherescue je situacijo samo še ocenil in pritegnil vijake.

Resno priporočam eno vadbeno menjavo pod nadzorom moškega osebka, da poskusite, da veste kam je treba podstaviti dvigalko in in se prepričate, da se vijak tudi pod vašo težo odtegne. Kolo zmore zamenjati vsak. In če pogled na žensko ki se sama trudi okrog umazanih koles na avtu ni najlepši, je še manj privlačen pogled na žensko, ki s teličkovim pogledom prosi za pomoč pri menjavi, pa si nihče noče umazati rok.

Tole bo zelo očitno eden tistih malce zmedenih vnosov.

Z vami moram nujno deliti blog, da ne pozabim. Krasne informacije, prijazen stil pisanja, cuuuute roba. Fajn Ana.

Lahko se zgodi, da bom ploščice lahko ponudila malce širšemu krogu. Za ta namen seveda nimam še nobene ploščice. No ja, hišnega angela in Silly Lilly zaenkrat. Všeraj sem naredila dve ploščici za dvojčka in eno kuhinjo. Vse se suši. Skicirala sem tudi pet različnih muckov že kar na obeske, danes pa čopič v roke. No verjetno. Čaka tudi mozaik na svoje fuge.

Tole pa je nastalo prejšnjo rundo. Ludwig z lavando, ki bo zagotovo ostal pri meni, Angelc za srečelov za nedonošenčke in Adolf, Dolfi vrtnarček.