Medklic

(sledi dolg tekst, recimo mu “bob ob steno”, ki bo nekaterim krasno izhodišče za pričkanje in tratenje časa. Nekaterim morda v čisto prijetno branje, morda tudi odkritje česa novega. Nekaterim priznanje za njihovo delo, za katerega nočem, da ostane skrito)

Najprej, “for the record”, sem povsem sita tega, da bojda nekoga poveličujem in sem krivična do vseh ostalih, bla bla bla. Kup informacij, ki vam da kar dobro sliko o vsem, je dostopen javno – uradne ure, internet, telefon. Zavetišč je pri nas pravzaprav veliko, glede na površino. Za nekatera bi bilo bolje če jih ne bi bilo, a teh je še najmanj, v premnogih pa bi se živalim slabo pisalo, če bi bile odvisne od vodstva zavetišč. Govorila sem o zavetišču in o politiki vodstva. Ne o društvih, ne o posameznikih, niti ne o projektih.

Torej naj na tem mestu v nebo povzdignem vse pridne prostovoljce in (predvem) prostovoljke. Spet ne vse, ampak tiste ki o problemu razmišljajo globalno, v lokalnih zavetiščih sekirajo vodstvo, jim v obraz mečejo zakone in pravilnike, ter podajajo prijave na VURS. Zraven poskrbijo še za to, da imajo živali na čem ležati, da so čiste, sprehojene in imajo primerno nego. Še več, mnogo se jih trudi z ročno narejenimi izdelki, ki jih tržijo izključno živalim v prid. Še več, zastonj pišejo tekste, lektorirajo, prevajajo, oblikujejo logotipe, oglase, plakate, glasila, fotografirajo, oblikujejo in postavljajo internetne strani in jih tudi redno ažurirajo… Dela je v ozadju toliko, kot na terenu in je ravno tako pomembno, potrebno in zelo iskano.

Če želijo poimensko objavo, jih z veseljem ovekovečim na raci, a glede na to, da nekaj zelo predanih poznam osebno, tega niti ne želijo.

Če kdo dovolj pozna delovanje kakega drugega zavetišča, poimensko, brez megle, da ga lahko izpostavi kot “non kill” in živalim ter trenutni problematiki prijaznega, v skladu z zakonom in pravili delujočega, je vabljen, da spiše sestavek, ki ga bom objavila v njegovem imenu oz. objavila link do le tega.

Sklepam in upam, da bralec razume razliko med evtanazijo in usmrtitvijo, med društvom in zavetiščem.

Slišati je že bilo, da pljuvanje jemlje zagon, česar si res ne bi želela, torej raje hvalim tam, kjer imam kaj.

Številni prostovoljci in prostovoljke nimajo svojih stojnic in trgovin, da bi jim bil povrnjen kak strošek, ki ga nesebično dajejo iz svojega žepa, je pa nekaj društev, ki se trudijo prostovoljcem pomagati. Poskušajo kriti stroške veterinarskih storitev, hrano in opremo za začasnike, predvsem pa se trudijo z ozaveščanjem in izobraževanjem. Večinoma so člani(ce) društva tudi tisti, ki tekajo gor in dol po terenu in se bolj ali manj uspešno bodejo s svojimi občinami in lokalnimi zavetišči. Tisti, ki so jim v glavnem interesu živali in delujejo kolikor se da celovito na tem področju, tudi veliko sodelujejo med seboj.

Rada bi sestavila šoping listo tistih, ki po mojih izkušnjah, po slišanem in do sedaj videnem, delajo dolgoročno in gre denar res za sterilizacije/kastracije, operacije, okrevanja, nakup opreme, hrane, zdravil… Take, ki vedo, da se samo na donacije ne gre zanašati in se trudijo tudi sami sebe, vsaj deloma, financirati. Takšna oblika donacije je za marsikoga lažje sprejemljiva, saj za svoj denar nekaj dobi, poleg zadoščenja, da je šla kupnina za nek namen. Po vrhu vsega, so izdelki nadkrasni in za vsakogar se najde nekaj.

To ne pomeni, da živali v okrilju tistih, ki jih ne omenjam ne potrebujejo pomoči, nasprotno, dobra informiranost in pomoč v obliki prostovoljstva, lahko marsikaj spremeni na dolgi rok. Čisto vse na koncu koncev, ni v denarju.

Še tolele – na humanitarne organizacije, društva ipd. za pomoč otrokom, ženskam, žrtvam nasilja, socialno šibkim, odvisnikom… se ne spoznam preveč. Vem, da je situacija nekaterih ustanov ravno tako krizna in da so nekatere ravno tako pokvarjene do obisti. Ne bom enačila živali in ljudi, ker gre to marsikomu v nos, čeprav je zame bitje srca nekako enako glasno tukaj ali tam. Če je kdo dejaven v humanitarnih vodah in ima listo zaupanja vrednih, ki se na kakšen način v tem času zbrati sredstva za svoje delovanje, naj mi jo pošlje in z veseljem jo bom delila z vami.