Rokoforčki?

[Ročni termoforčki. Vixiforčki. Ali pa samo kičiforčki.]

° p e p e r m i n t ° je objavil malo šolo kvačkanja grelčkov za roke. Kolibri je podala najbolj jasna in simpl navodila za izdelavo nepogrešljivega in nadvse modnega koščka garderobe. Povrh vsega, jih v zameno za komentar in dober glas tudi podarja, na podlagi žreba, enkrat okrog božiča.

Ne tako dolgo nazaj sem kupila par prejic hecne kosmate niti iz katere naj bi nastali ravno grelčki. Na pletilke seveda, ker štrikanje je nadvse kul in jaz to obvladam… Izkazalo se je, da je nit strašno nekvalitetna in jaz morda pletilk vseeno ne obvladam tako zelo, kot bi si želela, predvsem pa ne tako zelo, kot je to odzvanjalo v moji glavi. Po treh neuspelih warmerjih, sem zagnala pletilke v kot in prekucnila celo hišo, da sem se dokopala do kvačke, ki reva ni videla svetlobe že kakih 20 let zagotovo. Na kavč sem si privlekla še knjigo z raznimi kvačkarskimi nasveti in soboto preživela na kavču, v pižami, s krčem v desni roki, medtem ko je temperatura zunaj nihala med –10 in -20°C.

Pa sem kvačkala in parala, se jezila, vmes jezno metala drva v kaminsko peč, kot bi bila ona kaj kriva in podila mačke iz naročja, ki niso hoteli razumeti, da tokrat klobka volne ni njihova priljubljena igrača, ampak center vseh mojih razrvanih živcev.

In ko je nastal prvi, je bil drugi dokončan na dušek. Sicer sem ga ravno tako popravljala saj sem spet nekje vmes narobe štela, a vseeno mi ni več vzel pol življenja ali celega dneva.

Težko bi povedala kako hvaležna sem starimami za to znanje. Če ne bi odšla tako mlada, bi morda tudi jaz ne porabila celega dneva samo za razmišljanje za začetek, ampak bi tole obvladala. Vem, da je ponosna, ker sem vključila vso možno trmo in gotovo se ji je kolcalo tam kje na oblaku, saj sem veliko časa vmes mislila nanjo in imela pred očmi njene spretne prste, ki so pletli in kvačkali kot bi se rodila s pletilko v roki. Predvsem je gotovo vesela, da je končno dočakala dan, ko sem končala dva enaka dela, torej par nečesa pletenega.

Skratka rokoforčki so končani. So nad kičasti in kolikor se je le dalo drugačni od Kolibrijevih, ki so preprosto elegantni in vsestranski.

 

Vsekakor bodo še nastajali, vsaj ta trenutek zelo verjamem v to. Vesela bom priporočil za nakup preje, bombaž, bambus, karkoli naravnega, morda celo bio ali organskega, če seveda od slovenskih trgovin ne pričakujem preveč.

 

Obljubim, da ne bodo vsi tako zelo… hmm… madamski.