četrtek, 24. julij 2008

Oddih

Hobiji zahtevajo denar. Življenski stil, zahteva denar. Hiša, denar kar golta. Letošnji dopust bo temu primerno skromen, šotorčkanje v mini kampu s precej prijetnimi in nemorečimi ljudmi. Ne bo nama hudega in kaj drugega je šotor, kot priložnost za stiskanje. Ne vem čemu drugemu bi še lahko služil, majhen in do skrajnosti neudoben kos nepremočljivega platna...

Nastalo je nekaj bolj ali manj posrečenih kosov nakita:




Pri mački se poraja misel, da bi jih naredila več in jih ponudila v zameno za nakazila na meni ljuba in tega vredna živalska društva in zavetišča. Mačjelovka je vsekakor eno takšnih društev, prijaznih, koristnih in poštenih. To misel bom zadržala do vrnitve in se takrat ukvarjala z njo.


Nastal je še en vadbeni izdelek:



Vadbeni ker ni popolen in bakrena žica nič kaj dosti ne pripomore k njegovemu izgledu. Poskusila bom še patiniranje z jajci, da vidim, če bo potemnjena zapestnica izgledala kaj bolj... kul?
Jajca vas zanimajo? To bom verjetno obdelala naslednjič, kako so me punce s foruma naučile gospodinjskega patiniranja. Jajca pridejo po namakanju riti v sosednje morje in po nabiranju D vitamina.

Po dopustu.

torek, 22. julij 2008

Vijuge, vijuge.

Dolgotrajno. Malo "šlampasto" ampak vztrajno sem zvijala elementek po elementek. Klešče vseeno dajejo več svobode. Nastalo je lahko in zračno, malo nobel in malo punčkasto.




Tole pa je moje ljubo orodje. Cel zebrast komplet sem si omislila. Bargain na Ebayu. Okroglonose, ploščate, cvikerice in stiskačice za zaključke. Klešče so se izkazale za odlične, celo neki firmi pripadajoče. Kičasti ročaji nudijo udoben mehek oprijem, prijeten tudi na dotik. Stisk je močan in okroglonose se stikajo tudi pri največji debelini okrogline. In še najboljše, zapakirane so v plišasto torbico z zebrastim vzorcem. Kaj več si lahko želi dekle, razpeto med kič in kul?

ponedeljek, 21. julij 2008

Žica

Včeraj sem pozno v noč klela in stran zmetala kak meter žice. Pa iz žice ne delam prvič, daleč od tega, rekla bi celo, da imam zdaj pa že kar nekaj izkušenj in kar nekaj metrov žice za sabo. "WigJig" ploščico - plastično čudo z luknjicami in žebljički okrog katerih navijaš žičko - sem kupila že nekaj časa nazaj. Obožujem vijuge, spiralice in zavojčke. Romantično, malo vintage in prijazno organsko. V resnici je pripomoček precej neuporaben, predvidevam da tudi zato, ker zraven pri nas ponudijo samo tanke žebljičke. V Prometeju sem dokupila širše žebljičke (pegs), ki pa seveda niso pasali v luknjice. Precej komično glede na to, da Prometej ploščice sploh ne prodaja, Levček pa dodatkov ne. Moj ljubi sostanovalec je s pilo debeluščke pripravil do tega da sedejo v luknjice, a so še vedno neuporabni saj so v resnici ogromni in delajo ogromne zanke...

Takole izgleda originalni WigJig:

Vsekakor za entuziaste priporočam nakup originala in pripadajoče pegse, kljub višji ceni, poštnini, carini... http://www.wigjig.com/


Vseeno sem morala nujno iz sebe dati neke oblike, ki so pravzaprav splošno znani vzorci z WigJig-om
Uhani so me tako jezili, da sem klela kot kamionar. Na koncu so nastali tako zelo preprosti, da ne morem verjeti, da sem izgubila zanje pol noči.

Mislim, da bom ostala zvesta zvijanju na klešče.

petek, 18. julij 2008

Vedno novi začetki

Temu, da pišem na več vogalih verjetno botruje to, da sem dvojno znamenje in zato razstreljena povsod in nikjer. Ničesar sicer ne pustim, zapustim, a tudi ničesar res ne končam. Moje življenje je in bo očitno ostalo nedokončan projekt. Mene to ne moti, naj tudi vas ne, bojda je pomembna pot ne cilj.
Tudi moj stil je postal to, da stila nimam. Baje je prepoznaven, jaz ga ne prepoznam več saj se mi zdi, da je včasih vse v mojem stilu in naslednji dan nič. Vse kar znam, delam, vse kar sem, jemljem iz okolice. Malo obrnem, malo prebarvam, včasih dodam barvno perje in drugič spet žico. Obnese se. Na svetu je polno stvari, ki rabijo samo tisti poseben dotik. Nikoli nisem čisto zadovoljna z ničemer kar ustvarim kar absolutno pomeni, da tudi s sabo nisem nikoli popolnoma zadovoljna in upam, da nikoli ne bom. Skrajnosti ne maram in o sebi tudi ne mislim slabo. Mislim, da sem kar v redu.
Ne morem narediti izdelka, ki meni ni všeč vsaj na enem nivoju, zato s tem kar počnem ne bom nikoli obogatela. Kaj počnem bi težko vkalupila, ker počnem vse sorte. Zanima me vse, lotim pa se le tistih stvari za katere mislim da bi lahko uspele in me ne dolgočasijo.

Z vami bom delila svoja ustvarjanja, stvaritve drugih, ki jih občudujem, delila bom tudi tehnike, morebitne ugodne nakupe materijala in neumnosti, ki z vsem tem morda ne bodo imele prav nobene povezave. Dobrodošli.