Luštno je in lepo, pri Lenki in škratu v Celju

Kolibri me je prav lepo opomnila, da furam depro. Safr po domače. Tako nežno mi je to namignila, da sem se prav nasmehnila. Prav res je kar nekaj mojih zadnjih vnosov nekoliko otožnih. Kritičnih. Dobra stran je, da nisem ves čas taka, mi pa takšne misli najraje silijo na “papir”. Več kot prav je, da z vami delim tudi nasmehe.

 

Nasmehov polna je bila četrtkova kava z Alenko, ki ima prijetno knjigarnico za otroke, Lenka+Škrat, v Celju. Alenka je ena tistih prijetnih oseb, ob katerih je kava prijeten odmor in užitek. Pravzaprav, je bil posloven sestanek, a sem že skozi prva elektronska sporočila dobila tisti prijeten občutek, tak ko se ti zdi, da človeka že kar malo poznaš, morda malo vidiš v dušo.  To se mi zgodi pri ljudeh, ki imajo a) radi živali b) ki imajo radi kreativnost c) ki imajo radi oboje našteto.

 

Všeč mi je tudi, če imajo ljudje radi pravljice. Pravljice v ljudeh vzbujajo kreativnost.

 

 

Pravljice ne malokdaj tudi privzgajajo občutek za živali.

  

 

Alenka ima rada pravljice. V njeni knjigarni zdaj visijo tudi vixi izdelki. Vesela sem, ker je to že drugi, pravzaprav tretji, res prijeten prostor, kjer se jih da kupiti. V take prostore prihajajo prijetni ljudje, ki imajo prav tako radi pravljice, unikatne izdelke in rada bi verjela, da tudi živali. Dober občutek je, če veš da bodo tvoji termoforčki greli prijazne zidove in razveseljevali dobre ljudi.

 

Vse s tistega konca iskreno vabim med otroške knjige in ročno izdelane drobnarije. Škratje ne grizejo in nič se ne vznemirjajo, če si pridete samo spočiti oči. Lenka in škrat je veliko več, kot samo knjigarna. Tam je luštno in lepo.

 

Vixi naprodaj!

Danes sem končno prišla do mesta in odnesla zalogico izdelkov v trgovinico Ika.

Ika je resnično nadprijetna trgovina. Prijetno jo delajo polne police in stene slovenskih izdelkov. Izključno slovenskih izdelkov. Slovenskih unikatov. Prijetno jo dela tudi lokacija v starem delu mesta Ljubljana in starem delu mesta Škofja Loka. Nadvse prijetno jo dela tudi energija lastnice Ike in njene hčerke Ive. Ika je lahko obisk svojevrstne galerije ali z nadvse prijetnim klepetom pospremljen nakup.

Čudovita Anina Fensišmensi ponudba

 [fotografija je z internetne strani trgovine Ika]

Zanimiva DudaKunda za katero stoji ena sončna Urška h kateri ob četrtkih zjutraj hodim na KundaJogo. Z omare visijo dobre vile.

 [fotografija je z internetne strani trgovine Ika]

Vse ima svojega pridnega, talentiranega avtorja in vsak šepetaje pripoveduje svojo zgodbo

  [fotografija je z internetne strani trgovine Ika]

 

In kaj je Vixi tam pustila, da bi lahko grelo vaše stene in vrata? Sneak peek:

 

Jasno da vas iskreno navdušeno vabim v ta mali ustvarjalni raj. Trgovinica ima nadvse prijetno karmo.

Mačja hiša

V Sloveniji se v letošnjem letu pripravlja projekt Mačja hiša. Novica me je seveda blazno razveselila. Mačja hiša bo mačja deklica za vse. Bo mačje zavetišče z veterinarsko oskrbo, center za osveščanje in organizacija za poenotenje in posodobitev standardov na področju oskrbe domačih mačk. Vse to bo, upam, in še več. Od kar spremljam mačjo problematiko, oz. problematiko domačih živali, se je že marsikaj premaknilo in kar nekaj nevednežev sem gledala spreobrniti se v odgovorneže, tudi sebe. Zagotovo je nekaj takih, ki se jim zdi, da preveč "pozornosti" posvečam mačkam. Da se okrog mačk moj svet vrti. Še daleč od tega sem in še kar nekaj let mi manjka do stare sitne babe s petnajstimi mačkami v hiši. Vsi, ki se spravljajo nad nemočne so zame nekoristni in le breme proračunu, pa naj so ti nemočni mački, psi, narava, ženske ali otroci, lahko so bengalski tigri ali samo piflarski najstniki.

V upanju na manj mačjih trupelc, se veselim projekta in seveda bom poskušala na kak način pomagati. Donirati. Beliti? Ustvarjati. Moj prvi skromen doprinos je Čombe. V trenutku ko sem začela brati informacijo o hiši se je pojavil v glavi in na vsak način hotel ven. Skicirala sem ga in potem kar iz glave zrisala v Corelu. Mislim, da zajema veliko tega, kar hiša bo. Poulični mačkon na varnem, pod streho, na toplem - kar nakazuje to, da se iz hiše "kadi". Tople barve so bile želje mater projekta in v resnici logo v teh barvah krasno deluje. Opazila sem, da bo logotip problematičen pri barvastih, "neflehastih" podlagah in okrog tega bom še potelovadila takrat ko se bo pokazala potreba po tem. Mogoče bi se poslužila kar preprostega trika in v takih primerih celo kompozicijo podložila z belim pravokotnikom... Kakorkoli, za prvo predstavitev se je malo mudilo in po prvi objavi na mojpes.net-u, ponosno še jaz predstavljam Mačjo hišo:

Vedno novi začetki

Temu, da pišem na več vogalih verjetno botruje to, da sem dvojno znamenje in zato razstreljena povsod in nikjer. Ničesar sicer ne pustim, zapustim, a tudi ničesar res ne končam. Moje življenje je in bo očitno ostalo nedokončan projekt. Mene to ne moti, naj tudi vas ne, bojda je pomembna pot ne cilj.

Tudi moj stil je postal to, da stila nimam. Baje je prepoznaven, jaz ga ne prepoznam več saj se mi zdi, da je včasih vse v mojem stilu in naslednji dan nič. Vse kar znam, delam, vse kar sem, jemljem iz okolice. Malo obrnem, malo prebarvam, včasih dodam barvno perje in drugič spet žico. Obnese se. Na svetu je polno stvari, ki rabijo samo tisti poseben dotik. Nikoli nisem čisto zadovoljna z ničemer kar ustvarim kar absolutno pomeni, da tudi s sabo nisem nikoli popolnoma zadovoljna in upam, da nikoli ne bom. Skrajnosti ne maram in o sebi tudi ne mislim slabo. Mislim, da sem kar v redu.

Ne morem narediti izdelka, ki meni ni všeč vsaj na enem nivoju, zato s tem kar počnem ne bom nikoli obogatela. Kaj počnem bi težko vkalupila, ker počnem vse sorte. Zanima me vse, lotim pa se le tistih stvari za katere mislim da bi lahko uspele in me ne dolgočasijo.

Z vami bom delila svoja ustvarjanja, stvaritve drugih, ki jih občudujem, delila bom tudi tehnike, morebitne ugodne nakupe materijala in neumnosti, ki z vsem tem morda ne bodo imele prav nobene povezave. Dobrodošli.