sreda, 31. december 2008

V zadnje pol ure...

... letošnjega leta, se zagotovo ne bom domislila ničesar spektakularnega, voščila, ki bi vse vrglo na rit. Dva člana družine smrčita, dva se lovita. Ena z nasmeškom razmišlja, kaj bi zaželela. Nič več in nič manj kot vam želim celo leto, vsak dan.


Ob polnoči bom enega od zaspancev zbudila, da bo z mano zaspano pritisnil nos ob šipo pogledal prvih par minut ognjemetov od vsaj pol ure bleščanja, da bo z mano nazdravil in me stisnil k sebi.


V bistvu vam želim, da bi vedno imeli nekoga, ki ga lahko stisnete k sebi. Pa čeprav v mislih. Lepo, ustvarjalno leto želim, ustvarjalno v vsem kar počnete.

3 Comments:

Anonymous said...

Vesna, lepo si napisala. Jaz tebi želim prav enako. Srečno, Polona

Bonny said...

Ne potrebujemo voščila za dol past, meni se že oči spočijejo ob tej sliki:).

Matilda said...

želim ti eno navdihujoče leto (in posledično tudi nam, ki bomo ob tem uživali)!