Prav verjetno. Od zadnje objave sem zelo malo spala. Oblikovalski poklic ni ravno iskan trenutno, tudi ni nujno dobro plačan, je pa definitivno eden od poklicev, v katerem se da dodatno popoldan zaslužit. Menda niste mislili, da se tak stavek lahko konča brez – AMPAK… Torej, AMPAK samo če:
- te delodajalec ne veže nase s klavzulo
- če imaš doma spodoben računalnik
- če znaš delati vse in to hitro
- če si pripravljen delati eno in isto delo 8 ur v službi in potem še vsaj 8 ur doma
- če imaš tolerantnega sostanovalca, ki obupa nad pritoževanjem ko zmanjka zlikanih cunj
- če se nimaš za izvrstnega kreativca in si pripravljen kršiti kup oblikovalskih pravil
- če… dobiš delo
Za zadnjo alinejo so tu prijatelji, ki delo, ko ga imajo preveč, delijo s tabo. Dobri prijatelji, pa čeprav zaradi njih ne spiš skoraj nič in ješ samo še Kinga Quatro. Taki prijatelji s tabo potem delijo tudi zaslužek od tega dela, če bo seveda naročnik v teh recesijskih časih sploh plačal. Če ne, pa sta oba v istem kupčku dreka, ki ga spet po prijateljsko delita.
Toliko o prijateljih, ki se vedno znova izkažejo za vse kar človek dragocenega ima v življenju, pa ni treba za to plačati DDVja ali kakega drugega oderuškega davka.
Včerajšnji šoping se je izkazal za šparoven izlet po CPju. Vse majice v mojem dometu kar kričijo “neumna sem in stara 15 let”, vse, ki bi pogojno lahko komunicirale “30 jih imam in to me nič ne moti” pa so precej izven mojega budgeta. Kot vedno se je izkazalo, da življenje ni fer in predvsem, da bi morala svoje cunje kreirati sama. V cornerju Diseguala sem preizkušala svoje telekinetične sposobnosti, pa se trimestna številka ni spremenila v dvomestno, prečudovit letni plašček ni izginil v plamenih in obešalniku se kovinski deli niso zravnali. Kaj bi s krivljenjem žlic, če iz telekineze ne moreš izstisniti nič koristnega za vsakdanje življenje, le skrivljen beštek imaš doma v predalu?
Bom vadila in poskušala skriviti kako budilko v stilu Rogerja Wooda
Še ena nenavadna stvar se je zgodila. Nigelina kuharska knjiga me je pustila hladno, po odkritju da je čisto spodobno pečenko uničila s kokakolo pa me je sploh minilo vse. Pa tako sem si jo želela, da po spoznanju, da me žreb ne mara preveč in da je Polonin blog cookie v žrebu ob sumljivi komisiji dobila Saša, nisem mislila na nič drugega kot da se odpovem enemu poceni modrcu in kupim tole knjigo. Vidite to je dober in prodoren marketing! Če ne bi poznala umazanega ozadja propagande, bi jo kupila, čeprav imam rada svojo pečenko na sredini surovo in daleč od karamele. Pravzaprav imam vso svojo hrano rada čim dlje od karamele.
Potem sem se jasno sprehodila okrog kuharske mize in se resno navdušila samo nad novo Vendelino (mislim novejšo od moje). Vse ostalo je sicer fejst fensi, kuharji so postavni, slike so briljantne… brbončice pa so se zbudile šele ob sliki na kateri dve nuni razvlačita vlečeno testo. Torej, za vse, ki mi še niste dali darila za rojstni dan (ki sem ga imela v vmesnem času) – Zmeraj sestra Vendelina je knjiga, ki si jo zares želim kadar nisem zaslepljena z zvenečimi imeni in pripadajočo propagando.
Ko sem ravno pri čvekanju in izlivanju čustev na papir, lahko napišem še kako jezna sem nase, ker sem površna… ah, kar butasta bo dober izraz! Mislim, da se mentalno zdravemu, odraslemu človeku težko zgodi, da ob pogledu na zapis do 22h, pomisli, da je to do polnoči. Se pa zgodi Vixi (to mrho bom res dala v kot na koruzo klečat) in zaradi te šlamparije zgubim na licitacijah krasen na kožo mi pisan telefon, ki za razliko od mojega dela. Škoda besed. V upanju, da se bo dalo zmagovalno licitatorko kako podkupiti se zdaj za kazen učim – koliko ur ima dan, koliko minut ima ura, koliko kvadratnih metrov je en ar in koliko gramov gre v eno kilo…
A ustvarjanje? Nimam časa za ustvarjanje, a vam nisem ravnokar razložila, da ima moj dan samo 22 ur!?
9 Comments:
Češnje zorijo, prideš malo sedet na drevo? Pomirja.
Kaj le vtakneš tja med črke, da me čist vedno, ko berem tvoj blog, prime šivat :))))))) Zjutraj pred šolo sem hčeri, ki ji ure in minute še ne grejo, delala lepenkasto uro.. zdajle pa bi tako kjuti filcasto, okroglo, cukrasto :) kot so jagode, ki jih pravkar pospravljam za kosilo :)
Guganje med rdečimi kroglicami se sliši bajno, zelo Carrollovsko in surealno glede na svet današnji. Bom iskrena in priznala, da me je že tvoj komentar nekako pomiril, prav kalma veje iz njega.
Sonja si me spravila prav v smeh. Pisala sem precej brez cilja in zato, ker se je malo nakopičilo, šele ti si mi razjasnila sliko in ugotovila sem da je zapis zelo povezan z urami, s časom. Čisto ponesreči. Če besede iz tebe izvabijo eno najboljših stvari, ki jih počneš, nimam nič proti :) Tvoje šivarije so božanske!
Nigella (aka Polona) me je prepričala s približno 5 recepti (kar pravzaprav še gre na 20 ojrov), definitivno ne bom kuhala s kokakolo, ker je še v življenju nisem imela v hladilniku, vendar je noter bil prav tisti recept za smetanov krompir, ki sem ga rabila pred dvema mesecema in sem na netu dobila 25000 različic, ki niso bile prave...skratka knjigo sem že posodila naprej (pametni ljudi) in upam, da se bo kaj v tridimenzionalni obliki vrnilo do mene. Pravzaprav pa vse kuharice kupujem zaradi podob...kaj češ, plitkost moja je znana;-) Vixi, ne hodi v Desigual, ker so cifre prenapete glede na kvaliteto. Mnogo boja za oči in malo muzike. Pa še pol greš po Slovenski in mimo šeta 5 Vixix (in pri Desigualo ne morem reči, da ga nosi vsaka drugače, preveč kriči...je pa definitivno privlačen). Moja solucija, dan podaljšaj na 28 in pol in si kaj ustvari. Meni še ni uspelo. Pa bo, pa bo....
Vixen kako čedno si označila tudi moj šoping rajon..sem se fino nahahljala, kar se pa tiče meska:
1.biftek jem krvav
2.velikonočno šunko, pa v kokakoli kuhano in TEGA dejstva NE delim z družino in prijatelji, ki stokajo, kako je moja šunka najmehkejša in najrahlejša. Ker če bi povedala, da sem jo skuhala v Cocacoli, preden sem jo po Vendolininem receptu zavila v testo, bi moja družina s pravičniško jezo zgrabila za ogenj in meč.
3. zdaj grem pa pogledat, kaj je Sonja sešila
Ja v teh časih so tudi taki dnevi. No saj so bili prej tudi, samo si je človk lahko privoščil in šel po takem dnevu po nove čevlje, sedaj pa pod drevo. Mislim, da je drugo bolj pomirjajoče...
Matilda strinjam se:
da je Disegual všečen in odbit
da je precenjen
in da ga nosi preveč žensk v Lj :)
Naučila sem se koliko ur ima dan in po nekaj malega fehtanja dobila telefon. Horjul ima 60€ več, mojpes.net ima enega midi člana več in Račka bo imela eno vixi ploščico več za to.
Ekstremno sem zadovoljna z razvojem dogodkov.
Polona o kokakoli kot začimbi v kuhinji se sploh ne bom pogovarjala.
Pullga vesela sem tvojega komentarja, ker sem s tem prišla do tvojega bloga in tvoje čudovite keramike. Sem občudovala rožaste skodelčke že na Ikini strani, zdaj bom še brala.
Dober konec tedna in v kuhinji skleda krasnih rdečih češenj :)
Viš, pa se vse dobro obrne :) Le včasih je treba malo pomagat.
Polonap, šivanje bo počakalo na čas, ko bom videla na oba in ne bo šivanka vztrajno namesto v blago v prste zavijala :)
Vixi - tiste rožaste skodlice niso moje, res ne. So od Nives R W (nikoli si ne zapomnim njenih primkov), imaš link na njeno stran iz bloga.
Meni se tudi super duper všeč in jih uporabljam ter delim naokoli. Oboje.
Post a Comment