Ne? Jaz tudi ne. Ne še osebno. Vseeno se mi zdi, kot bi jo poznala že dlje časa. Vsekakor dlje kot lahko seže nekaj elektronski sporočil sem in tja. Internet je prebrisan medij, obrazov ne vidimo in za tekstom se lahko skriva kdorkoli. Tekst je lahko vljuden, lahko je nesramen, lahko je uraden ali prijateljski, trd, okoren, razgiban in razigran. Lahko pa je topel in tople tekste pišejo samo topli ljudje. Toplina seva skozi vsako besedo, resno ali humorno, tudi jezno. Toplina tam enostavno je in ne da se je zaigrati. Morda pa je to le energija ali karkoli že. Karkoli je, to Milena ima.
Najprej me je pritegnilo ime. Milena je bilo ime moji stari mami, ki je že dolgo ni več tukaj a je z mano vseeno večino časa. Milena je mehko ime, malce staromodno, s pridihom čipke smetanove barve, z vonjem prave čajevke in slovesom skrivnostnosti, ki meji na čudnost. Kot Svetlana ali Nevenka.
Potem me je pritegnilo to, da riše nenormalne mačke. Ha, seveda da riše nenormalne mačke, saj je Milena. Od nenormalnih mačkov dalje me je gnala samo še radovednost, čeprav sem po naravi včasih že prav ignorantsko ne radovedna. Podatek, da je menda precej starejša od mene se mi je zdel nepomemben, saj bi lahko rekla da sva istih let, pa vseeno katerih. Če bi ugibala, bi rekla da je letnik moje mame, vendar tudi za mojo mamo težko razmišljam, da je kaj starejša od mene.
Skratka, Milena riše nenormalne mačke. Pravzaprav je bila njena prva slika – buče. Pravzaprav riše buče in mačke, ima tri želve, dve mački zavidljive starosti in rada bi imela kozo (mar je ne bi radi imeli mi vsi?!), pa ne samo to, ima tudi celo zbirko Snoopy-a! Na internetni loteriji sem zadela sorodno dušo. In to ne čisto prvo. Kako pogosto se to v resnici dogaja?
Ja vem, tiho bodi in pokaži slike. Naj vam predstavim, s čem me je sezula Milena, ko sem milo prosila nenormalne mačke v vpogled:
Oh in še njene prve buče. Saj veste pograbite penzel in akrile, najdete iverno ploščo in naredite buče. Aja, veliko iverno ploščo, slike namreč niso majhne in konkretno pokrivajo steno. 
Slike sem obrezala in dodala podpis, objavljene so z dovoljenjem avtorice. Zdelo se mi je, da tega res ne smem zadržati samo zase. Mar ni tisti zeleni mačkon, enostavno nor? Navdušena sem.
10 Comments:
Res nore stvaritve!
Milena -- tudi meni to ime že od nekdaj deluje mehko.
Res čudovite mačke.
In buče....spominjajo me, kot da bodo zdaj zdaj postale Pepelkina čudovita kočija.
Ta zelen je en pravi pujsast mačor:-D
Lusme mucke, ampak buce so mi?malo bolj vsec :). Me pa tisti zeleni muc na nekoga spominja :)
Jaz sicer na mačke tudi na splošno hitro cepnem, ampak na te bi, tudi če sicer ne bi.
Fantastične so! Barvite in žive in prebrisane! Meni ne bi pomagalo, če bi vzela v roke penzel, akrile in iverko :D
Tale zelenec je pa res en buco!!
Ja, ja, ja.....kako sem vesela, da lahko to napišem. Osebno poznam Mileno. In ne samo to! Ti prekrasni mucki krasijo moj - naš dom.
Tako kot so prečudoviti ti "nenormalni mački", je čudovita tudi Milena, ki v vsej svoji skromnosti tudi sedaj, ob tej objavi pravi: "Jebela, me je kar sram!"
Moja draga Milena, tako sem vesela zate!
Prav po tihem sem upala, da se bo tu mimo sprehodil nekdo, ki bo rekel točno to Nadjuša - "Jaz poznam Mileno!" :)
Nima ji biti za kaj nerodno, jaz sem pa samo vesela, da te nore umetnije vidi še kdo. Nisem se zmotila in vedela sem, da ne bodo všeč samo meni :))
Predlagam, da se Milena predstav ali , pa da jo zastopaš...koker en agent;-)
Post a Comment