Božična šoping lista

Preden začnem pisati, se moram zahvaliti tisti, ki mi je povedala za Windows Live Writer. Ne predstavljam si sestavljanja tega vnosa v Bloggerju. Hvala, mislim, da je bila K.

Začela bom s Horjulom, ki ta trenutek ponuja samo en artikel. Pravzaprav dva, enega pasjega in enega mačjega.

Koledar 2010, krasen, veeeelik, poln smrčkov, učkov, tačk in modrih misli kosmatih glav. Oblikoval ga je moj prijatelj Robert, ki ima spletno stran, tako kot vsaka spodobna kovačeva kobila, v izdelavi… Prodajno mesto v Ljubljani je na kliniki 300 kosmatih. Prodajajo pa se tudi preko prostovoljk na parih mestih po Sloveniji. Več v temi na mojpes.net-u.

~___________________~

Nadaljevala bom z Mačjo hišo, ker tam Vixi nekaj miga. Mačja hiša je pripravila cel prodajni program in vesela sem, da je bil tako lepo sprejet.  Res ni težko najti česa zase ali za darila.

Trenutni prodajni hit so keramični lončki z raznimi motivi, v več barvah in različnih oblik.

Imajo pa še majčke s kratkimi in dolgimi rokavi, jopice s kapuco, flise, torbice in torbe, odejice, nakupovalne vrečke, rokavičke in šale, predpasnik, celo paleto brisač in spodnje hlačke. Za punce in fante, majčke in jopice tudi za otroke. Tudi koledar za 2010 imajo in v njem je mister meseca aprila moj krasni Debeli. Poudarila bom še to, da so vsi materijali visoke kvalitete, za kar še posebej čestitam in pozdravljam.

 

   

Ravnokar sem končala eno manjšo kolonijo Čombetov in Cvetk, ki bodo prvič na voljo to soboto (12.12.), v kinoteki. Seznam ostalih stojnic v decembru je na strani Mačje hiše.

 

Celoten izbor si poglejte v začasnem Mačjem butiku. Okrog 15. decembra pa se odpira čisto prava e trgovina, ki bo poleg butika ponujala še vse ostalo, kar kosmatinci potrebujejo, tudi za kužke.

~___________________~

 

Ljubljansko društvo za zaščito živali ima mini spletno trgovino Nakupi iz srca z majčkami, spodnjimi hlačkami in skodelicami. Nakupe iz srca lahko v živo opravite v trgovini O'Neill - BTC, hala A, 1.nadstropje (vhod A7). Vseeno se splača obiskati njihovo stojnico, kjer ponujajo tudi unikatne izdelke izpod rok prostovoljk.

   

Ponujajo še eno krasno rešitev iz zadrege, kadar ne veste kaj bi podarili. Supertačka je del Krilc. Z nakupom supertačke obdarovancu pošljete čudovito voščilnico in v njegovem imenu darujete izbran znesek živalcam za točno določen namen. Voščilnice vsebujejo čudovite ilustracije Mete Mundus.

 

 

 

~___________________~

 

Žverca - Društvo za pomoč živalim Škofja Loka – Kranj na svoji strani ponuja kup izdelkov. Koledar 2010 za pasje in mačjeljubce, majčke, nalepke njihove tačke s srčkom in res super izdelki njihovih pridnih članic. Ponujajo super trpežno, pleteno pasjo igračo in mačje kickerje lastne izdelave ter ostale unikatne izdelke. Info o stojnicah v decembru, na njihovi strani.

 

 

 

~___________________~

 

Mačjelovka ima stojnice polne ročno narejenih izdelkov, saj jim pomaga par pridnih ustvarjalk z Otoka zakladov. Imajo tudi bogate srečelove. Vem, da so ves čas na terenu in da jih je premalo za to stran ni ves čas ažurirana. Ta trenutek ne najdem podatkov o stojnicah, vem pa, da bodo. Če bom le našla kakšno informacijo, jo bom z vami delila v komentarjih. Pri njih se namreč med drugim najdejo mucki za srečo, krasno poslikani krožniki, glineni izdelki in domača mačja meta.

   Ah seveda in cool majčke.

 

 

 

 

~___________________~

 

Društvo prijateljev živali severne primorske je precej mlado društvo, ki je tako kot premnoga društva nastalo iz potrebe, zaradi katastrofalnih razmer v regiji. Punce se res trudijo in so že v tako kratkem času lahko ponosne na kar nekaj dosežkov. Njihov mini bazar sem našla skoraj po naključju, saj so ga skrile na mojpes.net v svojo temo. Škoda, jaz sem se takoj zaljubila v izdelke. Nič hudega, vse se da naročiti preko elektronske pošte.

 

 

 

~___________________~

 

Z veseljem odajam še Pomursko društvo, ki ravno tako zbira denar za živalce tudi s prodajo izdelkov z logotipom društva. Pisane majčke, kapice in nahrbtniki. Več o tem s čim vse se spopadajo, na zgornjem linku, kjer najdete tudi mail kjer lahko naročite izdelke in podatke o stojnicah v decembru. Pridne punce so zaorale precej trdo ledino v Pomurskem koncu.

~___________________~

 

 

Ta trenutek se najbolj bojim, da sem koga generalno izpustila. Vsekakor so to stojnice in trgovinice in tržnice takšnih, ki na ta način pridobljen denar vtaknejo izključno v živali, v nego, oskrbo in vse pritikline, ki pridejo s tem. Društvu za zaščito živali Ljubljana lahko namenite tudi vaš delček dohodnine. Vsem želim dobro prodajo in blag december, da ne bodo zmrzovale po stojnicah. Ostalim želim prijetno nakupovanje. Na stojnicah vedno dobite tudi vse možne informacije. Vem, da se bomo vsi po svojih močeh trudili za izboljšanje razmer na živalskem področju. Da vam bo malce bolj jasno s čem vse, se borijo člani in članice, ter drugi podporniki, si lahko ogledate prispevek iz oddaje Preverjeno, če ste jo zamudili v torek. Razprava na to temo teče na mojpes.net-u.

Na koncu še za res dober vpogled v stanje pri nas priporočam portal in forum mojpes.net, kjer najdete tudi članke, nasvete in ogromno informacij, ki vam pridejo prav kadar si življenje delite s kosmatimi repki in tačkami. Portal lahko podprete z nakupom mojpes.net majčk s posrečenimi pasjimi motivi, v mojpes.net trgovini.

 

 

Upam, da vse povezave delujejo, ura je pozna in jaz MORAM spat. Če vas je kak link odpeljal v neznano me prosim opozorite, da popravim kikse.

Čakajoč na srečen konec…

…ali, na koncu bo vse v redu, če ni v redu, še ni konec.

Zofi je še vedno živa. Super ne, samo da nas ne boli, ker misel na smrt take krasne kužike res para srce, pa da se nam ni treba več ukvarjati s to mislijo. Nam bom kar takoj pokvarila dan, zgodba nima srečnega konca. Sploh še nima konca. To, da Zofi še živi ni in ne bi smela biti stvar osebne izbire, morala bi biti stvar vsake izbire. T61 bi moral biti za živali izhod iz hude bolečine in stiske, končanje muk in dostojanstven konec življenja takrat, ko smrt predstavlja bistveno prednost pred življenjem, na fizični ravni. Ko smrt predstavlja bistveno prednost pred življenjem za žival seveda, ne za človeka odgovornega za to žival. In za Zofi smo po malem odgovorni vsi, pa naj vam je to všeč ali ne, vsaj vsi tisti, ki pravimo, da nam mar, da nam ni vseeno. Vsi tisti, ki smo veseli in hvaležni, da to malo zlato zavetišče obstaja, da je lastnica ena Polona, ki ve kaj je evtanazija in se z njo NE strinja, dokler nima od nje korist samo žival in nihče drug. Edino zavetišče, ki deluje po “non kill” pravilih, pri nas. Edino zavetišče, ki se vsakič posebej, brez razmišljanja, ne zmeni za 30 dnevni zakonski rok, ki skrbi za to, da je tam nekdo 24/7 na uslugo živalim in porabi vsak cent donacij za to, da lahko mačka, ki je tam že več kot eno leto, zadovoljna in debela še vedno išče svoj dom. Ker dom lahko najde samo živa jasno. Resno, zavetišče, ki statistično razmerje umrljivosti pri pasji kugi, obrne na glavo, ker nekdo cel teden bedi ob bolnih živalih in reagira na vsak njihov stok in za to preživijo…

Zakaj jih je toliko? Ker od tam pač nobena žival ne gre na slabše, le na enako ali bolje. Si predstavljate, da bi Zofko oddali kar prvemu, ki je klical in je hotel NESTERILIZIRANO ker je RODOVNIŠKA. Se vam svita, kam pes taco moli?

Ne me razumeti narobe, seveda sem zelo vesela, da Zofi še vedno maha s tistim svojim metlastim repom, a se zavedam, da se zadeva tu ni končala. Vseeno ne bo mogla večno ostati tam gor. Počutim se nemočno, ker nisem tista, ki jo Zofi rabi, kajti če bi jo lahko prehranila in imela ograjen vrt, bi namreč tegale ne pisala.

Ponedeljek je in tako zvani veseli december se bliža. Morda bi lahko danes začela proslavljati in nazdravljati. Ker vsak dan dve uri preživim na cesti, bi fino pijana lahko še koga povozila mimogrede, to je zdaj precej moderno početje. Zelo malo verjetno je sicer, da bi s tem odstranila koga, ki je npr. mučitej živali. Zelo malo verjetno je tudi, da imam čas za proslavljanje in prav nič verjetno ni, da bi se takšna še usedla za volan. Vsi ki umrejo v zadnjem času, so namreč neverjetno dobri ljudje. Torej je statistično gledano veliko več verjetnosti, da bo nekdo, pijan, snel s ceste mene, ker se uvrščam med “dobre ljudi”.  Očitno pa je večini precej vseeno na kateri strani statistike živiš.

In veste kaj je najhuje, ker bo ob takšnem zapisu spet hudo samo tistim, ki jim že tako ni vseeno. Res prekleta jajca, vam rečem.

Drugače pa Zofi na dieti poje 1kg ajdove kaše in 400g ribe, divjačine, konja ali kozlička ter porabi 3l ustekleničene vode na dan, če bi kdo slučajno želel Zofki za kak dan kupiti hrano. Ravno tako še vedno išče posvojitelja, hej, lahko tudi resnega sponzorja vsaj. Saj v bistvu jo je treba hraniti samo še do leta 2012, potem bo pa menda vendar konec sveta.

Srečen konec bi to bil, pravzaprav.

 

 

PS: Obljubljam, da naslednji vnos piše Vixi, ki bo vesela in razigrana, se bo hvalila z novimi izdelki, povedala kaj kupujte letos za darila, da bo šlo zraven še za dober namen in bo trdila, da ne verjame v napovedi o koncu sveta.

Verjamem v angele. V nekaj dobrega v vsem, kar se zgodi.

V resnici angelov ni, vsaj ne tistih, vsemogočnih, z labodjimi krili in ostalim sranjem, ki paše zraven. In zgodijo se tudi stvari, v katerih ni prav nič dobrega. Lahko se zlažemo sami sebi in z nekaj malega filozofiranja, verjamemo tudi v angele. Pa še v to, da je v vsem kar se zgodi, nekaj dobrega. Blagor tistim, ki to znajo.

Namen te objave je samo to, da Zofkina zgodba doseže še koga izmed tistih, ki je niso prebrali že na mojpes.net-u, ki ne spremljajo rubrike kuža in muca meseca na strani Zavetišča Horjul, ki niso prebrali moje objave na Otoku zakladov, ki niso oboževalci vixi, na Facebook-u. Koga izmed tistih, ki njene zgodbe ni zasledil pri svojih prijateljih na FB, kakem drugem blogu ali morda dobil njeno zgodbo na mail.

Seveda ne gre samo za Zofi. Tam svoj dom čakajo tudi Mali, Fly, Maureen, Amy, Wine, Oza, Axa, Bond, Ona, Rio, Panda, Najka, Scotty, Loga, Zoro, Toško, Tris, Štrumf... Vseeno, Zofi je tokrat kuža meseca, ker svoj dom v zavetišču čaka že 16 mesecev in tokrat je to zadnji poskus, da se zanjo najde posvojitelj.

Sem omenila, da je Zofka črna rodovniška šarplaninka?

 

Samo dve leti stara, črna, rodovniška šarplaninka?

 

Do ljudi prijazna, samo dve leti stara, črna, rodovniška šarplaninka?

 

Scrkljana, do ljudi prijazna, samo dve leti stara, črna, rodovniška šarplaninka?

 

Sem omenila, da je alergik, poje cca. 25 kg dietne hrane na mesec in ne mara psov?

Ta, zadnji stavek, je verjetno njena smrtna obsodba.

I have a dream, a fantasy. To help me through reality.

 

 

© Vse Zofkine fotografije so last Zavetišča Horjul in tistih, ki so jih zanje posneli.

Post poletno

Poletja je konec in dušo trga nemir. Res narobe obrnjen koledar. Jesen se mi ne zdi bog si ga vedi kaj. Na sosedovem vrtu so zacvetele astre, ki nepreklicno zaključujejo poletje. Napovedujejo ekstremne vremenske pojave v času El Nina. Tudi prav. Vse skupaj naj odneseta veter in dež. V nosnice se mi krade zoprn spomin na sladkoben vonj po pečenem kostanju, ta prav gotovo zaseda rabeljsko vlogo v mojih čutih. Ko bi vsaj ne bila tako na oko privlačna, jesen, ko bi vsaj ne bila lepa in kot pav okičena. Pogrešala bom od sonca razgret kamen, šepet starih zgodb in hladen piš v tistih uličicah, čisto zadaj.

 

 

Narava se mi zdi redko jezna. Prav nikoli morda. Ima miren in stabilen glas. Niti glasna se mi ne zdi, ko mi s kančkom ironije nalaga kamne na prsi. Pa na predel želodca, da obležijo hladni in težki. “Preživela bom, po tvojih merilih, človek.” Grozljivo je, da vsaka sapa izpod metuljevih kril sproti spreminja potek dogodkov, spreminja usodo. Iz togote bi lahko iztrgala srce tistim, ki svoje umazane roke umivajo v stavku – Sam tako ne morem nič spremeniti. Takšni ne morejo nič spremeniti. Niti prispevati. Niti deliti. Ko bi vsaj bili tiho.

Tri dni že pišem ta vnos. Ne morem verjeti, da je teden že čez polovico. V službi vse počaka. Dopoldnevi planirani, Popoldnevi, prav tako. Avto gre na servis. Ta teden skrbim še za luštno malo rusko hrčkasto živalco. Naslednji teden bom po potrebi preživela večere z 90 mačicami in poskušala ne misliti na to, da bi jih bilo treba 30 evtanazirati, ker posvojiteljev enostavno ni. Še vedno jih je kakih osem na kvadratni meter, barve ploščic se v mačjaku skorajda ne vidi več. Kot da bi bilo to zares pomembno.

Foto: Arhiv zavetišča Horjul

Ustvarjanje se je sprevrglo v trdo delo. Ob mizerni plači bi bilo fino tiste za denar postaviti na prvo mesto, pa ne gre. Sanjala sem že nekoč o tem kako prijetno bi bilo pozabiti na vest, delati tisto kar želiš, ne tisto za kar veš, da je prav. Pa bitje srca vedno znova preglasi šelest bankovcev. Neizmerno vesela sem, da je tako. Vseeno je treba plačati položnice, saj dobavitelji raznih energetskih virov in sodobnih signalov nimajo nobenega razumevanja za prazen žep. Še manj za zapuščene živali in dobrodelnost. Občutek imam da obrazložitev, da bi rada sicer ostala povezana s svetom, z denarjem, ki ga namenim njim pa bi raje postala botra VitiCedeviti, ne bi prišla daleč.

Želela sem najaviti termoforčke v Celju, pri Lenki in škratu, že konec tega tedna ter zanimiv projekt Dom in stil, pa ne bom, ker si oboje zasluži nov vnos, tak kot se šika.

Naj tole ostane samo glasen lom srca in opomnik, da vsak posameznik šteje v vsem kar počne. Od vas je odvisno ali pomagate rušiti, ali pomagate graditi.

Dobrodelne licitacije in kriza let

Na spletnem portalu Mojpes.net, redno potekajo licitacije za zavetišče Horjul. Vsakdo lahko sodeluje kot donator predmeta ali kupec. Torej, donator predmeta zadevo podari in postavi izklicno ceno, najvišji ponudnik znesek plača zavetišču Horjul in prejme izlicitirano blago. Predmeti na licitacijah so razni – nove stvari, ki jih niste nikoli uporabili, rabljene lepo ohranjene stvari, ki jih ne rabite več, stvari, ki ste jih sami ustvarili ali celo kar kupili za licitacije…

Do sedaj nisem ravno vzorno sodelovala, nekaj malenkosti sem dala na licitacije, nazadnje pomanjšane sličice iz vixtinske kapele – sten horjulskega mačjaka. Par stvari sem kupila tam, npr. krasno stojalo za knjigo, ki se je nekomu prašilo doma. Pred kratkim sem se odločila, da malo pobrskam in podarim še kak predmet, ki ga nisem sama naredila, kaj kar meni dela gnečo, pa bi lahko komu prav prišlo. Naletela sem na reklamno torbo v velikosti prenosnika z nekega izobraževanja. Ker na smrt sovražim slabe logotipe, natisnjene na reklamni material, ki bi bil brez njih še čisto uporaben, sem se odločila, da jo malenkost predelam. Narisala sem, jasno, kakšno presenečenje, mačka. Preko logotipa in kar z akrili.

Sem se morala kar malo potruditi, ker se barva vpije in seka ven temen material in posledično tudi natisnjen logo. Dela se s čopičem kot na platno, pravzaprav prijetno. In ker se barva vpije, ni videti, da bi slikica hotela razpast, odpast se zradirat ali karkoli. Na 90 pa menda torbe zdajšnja lastnica tudi ne bo oprala in mačkona odplaknila dol. Akrili so seveda vodoodporni ko so suhi, mački pa niso preveč navdušeni nad vodo.

 

 

Finta se mi zdi zelo všečna, zato sem nabrala CD tošlčke, ki jih je podarjala ena od slovenskih političnih strank in preko njihovih grbov in napisov, narisala psa. In seveda na enega tudi mačka. Ta dva bosta na vrsti 21. julija.

 

Bo prav prišlo vse kar se bo nabralo, drug teden gre kar 18 pasjih mladičev na kastracije/sterilizacije, med njimi tudi 9 Najkinih srčkov.

Če vam je v veselje narediti kaj koristnega, malce pobrskajte med šaro, ki vam nabira prah. Pobrskajte tudi med ponujeno robo, ker se najde marsikaj zanimivega. Samo registrirani morate biti pa lahko sodelujete, kot ponudnik in kot kupec. Ampak v obeh primerih si prosim zabožjovoljo, najprej preberite pravila in se jih držite.

Kaj je s krizo let?

Krizo identitete bi rekla raje. Blog je prerasel Giselin template. Že od novega leta osnutek na osnutek. Pa nič. Imam mogoče enotno štampiljko, vizitko, karkoli? Embalažo? Mogoče vem, kaj bom v življenju z vsemi temi mačjimi projekti, ki se odpirajo in zapirajo in stojijo in se tenstajo in cmarijo? Ne maram momentov ko postanem nestrpna, ker se potem nič ne zgodi. In potem malo stojim na mestu. Kaj me definira? Me kaj definira? Bi, ne bi? Močno pink ali raje rdečo? Sploh znam risat? Sploh znam karkoli?

Cel vrag je prepir z več osebnostmi in vse so ti. Večina njih je močno motenih.