V zadnje pol ure...

... letošnjega leta, se zagotovo ne bom domislila ničesar spektakularnega, voščila, ki bi vse vrglo na rit. Dva člana družine smrčita, dva se lovita. Ena z nasmeškom razmišlja, kaj bi zaželela. Nič več in nič manj kot vam želim celo leto, vsak dan.

Ob polnoči bom enega od zaspancev zbudila, da bo z mano zaspano pritisnil nos ob šipo pogledal prvih par minut ognjemetov od vsaj pol ure bleščanja, da bo z mano nazdravil in me stisnil k sebi.

V bistvu vam želim, da bi vedno imeli nekoga, ki ga lahko stisnete k sebi. Pa čeprav v mislih. Lepo, ustvarjalno leto želim, ustvarjalno v vsem kar počnete.

Drugič... neizmerno ljubko.

Lastne stvaritve so me začele razveseljevati in skrbi me, da mi pada kriterij. To menda pride z leti. Znižal se mi je kriterij za življensko okolje. Če sem včasih mislila, da moram živeti v centru Ljubljane in da mora biti stanovanje pred vselitvijo v piko opremljeno, mi je danes v veselje hiša daleč na periferiji in daleč od tega, da je opremljena. Če je bil moj fant včasih najmanj princ s kupom vrlin, sem danes zadovoljna s srčnim moškim s kupom napak. Pri hrani že prej nisem bila izbirčna, danes sem še manj. Kriterije tiščim visoko pri moralnih zadevah, prijateljstvu, človečnosti in mislila sem, da pri svojih izdelkih.

Res se redko zgodi, a očitno me mački hitro prepričajo, zgodila se je tale mala glavica, približno 2 cm velika iz volnenega prediva. Po eni uri prebadanja volne sem strmela v mali obrazek in se važila sami sebi, kako zelo ljubek je. Nič nisem vadila, po tisti malce ponesrečeni marjetici sem sfilcala še eno 3D kroglico in potem mačka. Res ni težko in ko dobiš malo občutka v prste se z iglo dela kot z modelirko v glini. Med strmljenjem in navduševanjem pa sem se v glavi ubadala z drugo stvarjo - s tremi N - namembnost, namembnost in še enkrat namembnost. kaj bi zdaj s tem... Ana je enkrat napisala Anything can be a brooch. Morda pa res.

In še fotografija mojega novega objekta občudovanja. Ena zelo povečana, kjer se vidijo vse frleče dlakice in majhna, ker v resnici se teh cufkov skoraj ne vidi.

Najlepše od srca in prave ljubezni

Vedno je vse najlepše, kadar je od srca. V telih ploščicah sem se ujela. V užitek so mi. Ne ravno vse, a se potrudim, da vsako spremenim v posebno in edinstveno. Zato od tega ne bom nikoli obogatela, ker nočejo nastajati po tekočem traku, ker jaz tako ne znam funkcionirati. V vsako vrežem tudi malo sebe, predvsem pa se trudim vrezati del tistega komur ali čemur je namenjena. Ob ustvarjanju mislim nate. Nate, ki boš izdelek dobil v roke. Za njimi stoji zgodba, zato so dobile oznako, da "imajo tisto nekaj". In mene resnično najbolj veseli, da imajo tisto nekaj. Čarovnica v družinskem deblu se potrudi, da zadanem, čeprav se mi zdi, da večino dela opravi vesolje. Vesolje mi šepne, srce izbere barvo.

Vesolje mi noče šepniti številk za loto. To verjetno še pride.


Tia in Neja sta sestrični, hčerki dveh sester, ki sta močno povezani. Družinske vezi se mi zdijo jako pomembne, kadar so res lepe in iskrene in popolnoma zanemarljive, kadar to niso. Tako zelo lepi deklici sta in njuni materi - sestri, bosta poskrbeli za to, da bosta sestrični ostali prijateljici. Neja obožuje mucke, Tia je bolj filozofska. Tijino mamo skrbi veliko stvari trenutno. Vse bo v redu in razmišljam že o novi ploščici.

Maria je še ena izmed mnogih "mini me". Tako sem izgledala jaz in tako sem videla svojo hči. Vgrajenega ima dovolj srca, da se v njej najde mnogo deklet, da mnogo mam v njej vidi svojo hči, da babice vidijo vnukinje. Vilinski otroci, ki vidijo več, kot smo jim pripravljeni verjeti. Se ne spomnite česa vse, vam niso verjeli?

Zavetišče Horjul je pogosto v mojih mislih. Preveč prebivalcev ima, da bi vse poznala po imenih, jih pa pozna Polona. Polona, ki jo vsak vidi kot svoje ogledalo. Jaz vidim nežno in rožnato, mehko in toplo. Tisti, ki jo vidi drugače, bi mogoče moral razmisliti o sebi. In ko mislim na mokre smrčke, ki bi se morali tiščati lic svojih lastnikov, namesto zamreženih boksov, ko mislim na mačje tačke, ki bi morale mečkati naročje svojih ljudi, namesto neskončnega naročja Polone, takrat nastanejo meni najljubši izdelki. In ko se zanje izlicitira visoka cena, sem srečna, čeprav gre vedno iz žepa tistih, ki že tako prispevajo več kot dovolj.

Našla sem sliko od lanskega leta, moja manči med slikanjem v naravi. Najlepša in vedno s srcem. Tisto najpomembnejše je, kar me dela takšno kot sem. Hvala.

Vsak dan je moj

Pri moji naravi je nemogoče ostati pri eni temi in pravzaprav sem že na začetku vedela, da tole ne bo samo ustvarjalen blog, poln novih izdelkov, tehnik in nasvetov. Preveč se prepletata, moja duša in ustvarjanje. Vsak dan je moj, tako dober kot slab, vsak trenutek celo. Ne morem jih podariti, oddati, pozabiti ali treščiti v smeti. Ne dobrih, ne slabih. Lahko jih dajem v omaro, ki me preseneti vsakič posebej, ko jo odprem. Tole je samo ena izmed mojih omar.

Verjamem v izrek - Ignorance is a bliss, gledano s strani "ignorance". Iz mojega zornega kota je nesprejemljiv, čeprav si včasih želim, da bi bila samo neumna kot noč brez zvezd, in tega ne bi vedela. Sprejeti odgovornost za spremembe v svojem življenju ne pomeni vedno instant sreče in kot že rečeno, dajanje pametnih nasvetov je obupen poizkus podati naprej reciklirane nasvete, ki jih sami nismo upoštevali.

Z new age sranjem ravnajte varčno in skromno, tako varčno in skromno kot z vero. Seveda pomaga, a glasno rjovenje na nevernike vas dela "nadpametne" in nepriljubljene. Koga v resnici briga, če se meni zdi, da moja duša mogoče ni čisto frišna, da je po vogalih malo rabljena in prerojena na ta svet z nekaj malega predznanja? Kdo bi v resnici hotel slišati, da se mi zdi njegova duša čisto na novo narejena, s še ostrimi robovi in z vonjem po plastiki zaradi vakumskega pakiranja v polietilensko folijo?

Patience

Tudi ta dan je moj. Z glavobolom, vnetim grlom, veselo novico o božičnici, Natašinim rojstnim dnem in njegovo roko, ki mi odmakne lase s čela, da preveri če imam vročino. In ne zamenjam ga za nič na svetu. Da o radostih tega, da je na twingotu dokončno crknilo odpiralo vrat z notranje strani, sploh ne govorim.

timesandchimes mi je s tole hišico polepšala dan.

Kaj je pa vam polepšalo sredo?

Včeraj bi lahko bi lep dan.

Imela sem dopust in uživala sem kljub temu, da sem cel dan po malem končevala eno "honorarno" zadevo. Vmes sem se malo pojavljala na Etsiju vsepovsod, če ne te res nihče ne najde. Ena od uporabnic me je uvrstila v Treasury in mi polepšala dan. Še vmes sem debelo gledala v stran na FBju in ugotavljala kakšne so sploh razlike med prvim, drugim in tretjim zavihkom. Našla sem "bivšo" nečakinjo Nino in vesela bom, če ostaneva v stiku. Še vmes vmes, sem pojedla ostanke kosila od prejšnjega dne in si zraven naredila motovilec z jajcem. Proti večeru sem naredila dve ploščici umila glavo in s tem tudi zapečatila zdravje za ta teden z grozljivim glavobolom in vnetim grlom. Naročila sem nekaj štampiljk, belo blazinico in volneno prejo z iglami za filcanje. En dan prej sem šla gledat Briliantino in se zraven zabavala kot že dolgo ne. Popolno in razbito v parih sekundah, s pogledom. Kako sita sem ljudi, ki jim v življenju nič ni prav. In sita sem svojih načel, da ne obupam, ker sem sita ljudi, ki hitro obupajo.

In tako danes nisem navdušena več nad ničemer. Tudi na jogo ne grem, bom likala in se smilila sama sebi ker živim v družbi, ki ne razume zmečkanih cunj.

Stokrat sem v dnevu razčlenila kaj na spletu obdržati in kaj pozabiti. Open Diary, Blogger, Otok Zakladov, Nakit snova, DeviantArt, Etsy in zdaj FB? Poleg živalskih forumov, PLja in Čarodejke... Na koliko koncih je človek lahko? Jaz na vseh a na nobenem prav posebej zbrano. Meni je to sicer čisto OK a vem, da se od mene pričakuje več. Zakaj razumem namige v mojo smer, zakaj jih eni ne. Zakaj se osebam na FB reče "prijatelji" in zakaj je poletja 2 meseca, zime pa 10!? Tako škoda mi je časa, ki ga mečem stran za tiste, ki jim je vseeno, za tiste, ki jih je sam gobec, za tiste, ki nimajo nobenega spoštovanja, pa vseeno pometajo z mano samo zato, ker sem slab gospodar svojega časa...

Ana, ki me je razveseljevala še včeraj:

Dva prepoznavna mačja frisa, ki sta me tudi razveseljevala včeraj:

In dve mačji mesti, ki sem mislila, da me bodo vedno razveseljevala...

Pa tako lep dan je bil....

Razdiranje fočkalne zabave

Pofočkana. Dvakrat. Ker gre za resnice in ne skrivnosti se to lahko grem a se bo fočkanje z moje strani ustavilo. Resen party breaker sem za vse verižne zadeve. Napisala naj bi sedem resnic o sebi in pofočkala sedem blogerjev/blogerk, da naredijo isto. Zanima me čemu to služi. Rumene strani bloga - pa menda ja ne mislite, da boste o meni zvedeli kaj takšnega česar me je v dno duše sram, pa bom zavoljo fočkanja to vseeno povedala? No way! Samo resnice. No ni tako neumno, saj so nekatere stvari ljubke ali prijetne in ko sem jih prebrala so mi osebo še bolj prikupile. Lahko bi me odbile. Risky bussines. Sedem resnic lahko napišeš na več načinov. Lahko so to tvoje sramote, tvoje šibke točke, tvoje neprijetne resnice, tvoje smešne resnice, tvoje neumnosti, pretekli dogodki ali samo dejstva, ki znajo biti najbolj odbijajoča.

Torej ruska roleta priljubljenosti:

1 - resnica je, da nimam otrok in jih nimam namena imeti, če bo sreča mila.

2 - resnica je, da imam živali raje kot ljudi in jim tudi pomagam raje kot ljudem.

3 - resnica je, da kadim in mi je všeč.

4 - resnica je, da sem naivna in še vedno verjamem, da bo vse v redu.

5 - resnica je, da sovražim stereotipe.

6 - resnica je, da sovražim pranje las in jih perem kar se da redko.

7 - resnica je, da sovražim verižna pisma in večino stvari tipa "podaj naprej".

Ker ste moje najljubše občinstvo in ker bom pofočkala samo dva za katera se mi zdi, da to še nista bila, vam dajem še sedem prijaznih resnic v zameno za pet pofočkancev:

1 - resnica je, da sem za prijatelje pripravljena storiti veliko, skoraj vse.

2 - resnica je, da sem mehkega srca in imam velikokrat vlažne oči.

3 - resnica je, da ne prenesem nasilja in glasnega govorjenja.

4 - resnica je, da nikoli ne obsojam na podlagi mnenj drugih ljudi. Vedno na podlagi svojih.

5 - resnica je, da se da po meni dolgo hoditi, preden mi poči film.

6 - resnica je, da sem navezana na mamo. Preveč.

7 - resnica je, da se v mislih še vedno veliko pogovarjam s pokojnim dedkom in staro mamo.

Pofočkani - Mojcej, Zofi? Would you? To sta tudi dve, ki jih v resnici poznam in bi hotela sploh slišat za njune resnice, za vsako iz drugega razloga.

Mogoče bi morala pol manj filozofirati in se enostavno igrati igrico. Pa mi ni zabavno, če ne morem komplicirati.

Jutri bom poskusila poslikati Matildino prijateljico Ano. In nove ploščice.

Danes sem ponovno aktivirala FB, ampak ne jamčim, da ga ne bom prav kmalu spet blokirala, že sama stran mi ni simpatična in v resnici ne vem kaj bi počela z njo. Životinjsko carstvo? Really? Prav toliko neumno in toliko zasvojljivo kot Travian, ki sem ga furala do konca in zraven umirala od dolgčasa.

Kompleti po deset...

Danes me je nabasan v nabiralnik čakal paketek od Simone. Takoj sem vse razstavila, poiskala iglo in se ob humornih opazkah sostanovalca lotila woodooja. Ugotovil je, da bi lahko naredila podložke za na noge stolov ali pa permanentne vatke za odstranjevanje make upa.

Jaz sem naredila rožo, ne čisto do konca, saj sem tik pred koncem zlomila iglo. Simona hvala za noro zabavo na ponedeljek. Izdelek je furjavosti primeren in na voljo sem imela le te tri, uporabljene barve. Zdaj mi je jasno zakaj igle za filcanje prodajajo v kompletih po pet in deset. Pazit moram, da mi na Ebayu kdo ne spelje paketa z desetimi barvami preje in tremi dragocenimi iglami.

Za podlogo sem vzela peno, ki sva jo spravila ne vem zakaj že, z njo pa je bil obložen kavč ko sva ga kupila. Prepognila sem jo na pol, dobila kakih 5 cm debeline in jo stlačila v božično vrečko iz blaga. Super in zelo na hitro narejen povšterček.

Prvi vtisi? Uf, kakšen žur! Precej zasvojljivo in sproščujuče, po nekaj časa, tudi naporno. Kosmato, prijetno na otip, če je lepo narejeno - hudo fensi.

Ni mi ravno v ponos, a vse je enkrat prvič...

Raziskava Pošte Slovenije

Prijavila sem se na raziskavo (da vidimo zakaj pošta luta tri dni in če se bo na podlagi tega kaj izboljšalo). Link sem našla plavajoč nekje na netu. Takole gre:

_______***_______

On behalf of Pošta Slovenije and within our new postal survey Quotas is still looking for Slovenian survey panellists acting as a receiver and sender of test mail

- Using their BUSINESS postal address in the postal code area Ljubljana town or

- Using their PRIVAT postal address in the postal code area Murska Sobota town (9000) and Nova Gorica town (5000).

The panellist tasks would be:
The panellist will receive about 6 test letters per week from co-panellists. The test mail will be sent to the privat OR business/working place address.
The panellist will send about 5-8 test letters per week to co-panellists. In case of panellists using their business address, the letters need to be send along with the business mail of the company.
Quotas will provide the letters ready to send (stamped and addressed).
The panellists need to enter all dates of posting and receipt on our website. Additionally, two specifications would be required for the registration with the business address:
The daily company mail must be delivered to a company mail box with a street address(PO Box addresses unfortunately cannot be considered)
The daily mail must be forwarded to the panellist and collected in a personal “in box”(since we are planning to furnish the personal post box with a technical device for transponder readings)

For their activity they will receive a monthly reward of 20 EURO.

If you know somebody who would like to join our survey, living or working in the requested postal code areas, please ask him to register at www.world-mail-panel.com (survey code “Posi”) or to contact us at panel@quotas.de . If a new person you recruited will be included in our survey you will also receive a bonus of 15 Euro. In this case, please ask them to enter your user number next to the question “How did you hear about us?” on our registration web page.

Thank you very much in advance!

Your Quotas Team

_______***_______

20€ sicer ni veliko, ampak zakaj pa ne. Meni to predstavlja 6 zavitkov kilskih DAS mas npr. ali pa dva Essija. Stroška ni nobenega, le nekaj letanja do pošte in nazaj in vodenje dnevnika, kdaj je bilo kaj prejeto in poslano. Denar naložijo na PayPal, ga izplačajo v obliki bona za Merkator ali nakažejo v dobrodelen namen na vaše ime. Če vas mika in vam 20€ viška pride prav, bom seveda vesela, če boste pod How did you hear about us? napisali 26118. www.world-mail-panel.com (survey code “Posi”) Potem zvlecite noter še svoje znance in letos kupite darila iz dodatnega denarja :)

Raziskave sem imela od nekdaj rada, všeč mi je občutek, da je nekdo tudi mene vprašal kaj si mislim. Včasih sem izpolnila vse ankete kar sem jih našla, zdaj se mi ne da več vedno. Nikoli me še ni nihče prav nič nagradil za to, da sodelujem, zato se mi je tole zdelo tako zelo zabavno.

Kako pa vi gledate na ankete?