Več o spletnem Art marketu - Etsy

Se mi zdi dobra ideja in obljubim, da bom napisala več in potem enostavno ugotovim, da ne vem kaj bi napisala. Mogoče se mi pa tudi malo ne da.

Etsy torej. Etsy je prijeten Art market na spletu, ki je namenjen worldwide uporabi. Na Etsiju lahko prodaja vsakdo, če je pripravljen sprejeti nekaj pogojev. Pogojev uporabe Etsija vam ne bom prevajala, če je angleščina vaša šibka točka, vam Etsy odsvetujem oz. priporočam nekoga, ki bo vaša angleščina ves čas uporabe. Ne potrebujete diplome iz anglistike, treba pa je prebrati in razumeti pogoje, se zmeniti kakšno malenkost s prodajalci, če kupujete in napisat kar nekaj stvari v svoji trgovinici, če prodajate. Priporočljivo je vsake toliko malo pokomunicirati na forumu, predvsem pa forum malce spremljati in brati, tam se namreč obrne največ koristnih informacij. V obeh primerih je potrebna registracija.

Osnovne zadeve so zelo preproste. Odpiranje trgovinice je zelo jasno in vodeno, za vsak objavljen predmet vam vzamejo 0,20$ kar velja do prodaje predmeta oz. za štiri mesece. Od prodanega predmeta si vzamejo 3% cene. Za plačevanje provizije morate vpisati veljavno kartico, trenutno plačevanje provizije s sistemom PayPal ni mogoče. Plačila lahko prejemate na PayPal, vendar ga morate nadgraditi, da lahko denar tudi sprejemate in zaenkrat denarja še ne morete prenesti na svoj račun v Sloveniji. Jaz denar s PayPala porabim za nakupovanje materijala in ljubkosti, največkrat ravno na Etsiju. Tudi PayPal vzame za vsako transakcijo nekaj malega. Možno je prejemanje nakazil, a se vsi, tako prodajalci kot kupci, tega nekoliko branijo.

Na Etsijevih stojnicah lahko prodajate (in kupujete) - ročno in doma narejene izdelke oz. ročno dodelane izdelke, ročno oz. doma narejen materijal za ustvarjanje, fabriciran oz. kupljen materijal za ustvarjanje (preprodaja ali odprodaja lastnih zalog) ter "vintage" predmete, po Etsy pravilu vse izdelke starejše od 20 let - flea market pravzaprav.

Vsekakor bodo prav prišle informacije, ki sem se jih nalezla v svojih dveh mesecih.

Uporabniško ime, ki ga boste izbrali ob prijavi, bo kasneje tudi ime vaše trgovine. Uporabniškega imena se ne da več spreminjati.

Podoba trgovine je pomembna. Banner in avatar naj bosta privlačna in naj po možnosti že od daleč kričita kaj izdelujete. Mnogo kupcev bere forume in klikajo na všečne avatarje. Etsy ponuja prednarejene bannerje. Jaz svetujem lastno izdelavo ali nabavo pri enem od mnogih izdelovalcev kar na Etsiju.

Teksti naj bodo prijazni, ne predolgi, ne presuhoparni, morda duhoviti. Nikakor naj ne vsebujejo miljarde zvezdic, velikih črk, klicajev in podobnega. Držite se netiquetta. To velja za opis v profila za dobrodošlico v trgovino, prav tako za opis predmetov in lastna trgovinska pravila. Pri opisih ne pozabite posebnosti, materijalov in predvsem mer izdelka. Ker je to skupnost tako samostojnih umetnikov kot "part time" ustvarjalcev in nikakor ne velikih fabrik, se pričakuje oseben pristop in stvari narejene z ljubeznijo. Tipkajte v Wordu s spellcheckerjem in potem lepite na Etsy.

Fotografija se na trenutke zdi ključnega pomena. Fotografije naj bodo ostre, jasne, porabite opcijo petih fotografij za en izdelek in ga slikajte z vseh strani. Na prvo mesto postavite "umetniško" fotografijo izdelka na ostalih zajemite čim več detajlov. Ljudje, ki se jim da ukvarjati s tako imenovanimi zakladnicami - Treasury in Treasury West - svoje favorite izbirajo tudi po všečnosti fotografije. Oziroma, še tako kul zadeva ne bo prišla v Treasury, če je fotografija zanič. Pojavljanje v zakladnicah in tudi na forumih pripomore k opaznosti, večjemu obisku, novih možnostih za Treasury in ob dobrih fotkah zelo pripomore, da se vam enkrat nasmehne sreča in vas admin postavi v handpicked items na prvo stran. Podpisa ne dajajte na prvo fotografijo, razen če prodajate printable materijale.

Lastna trgovinska pravila so zelo pomembna - Shop policies. Veliko kupcev pravi, da v trgovinah brez svoje "politike" sploh ne kupujejo. Splošna pravila veljajo za vse, v svojih pravilih pa razložite kako boste zadevo poslali in kdaj, kam pošiljate, kam ne in zakaj ne, kaj boste storili če paketa k vašemu kupcu ne bo in kaj če mu ne bo všeč, kako zelo veseli ste, da so si kupci vzeli čas in prebrali vaša jajca o suhoparnih stvareh in da živite s krokodilom, v primeru, da bi bil kdo alergičen na krokodiljo kožo... Vse to.

Pakirajte skrbno, razen svoje vizitkice in kratke zahvale ne prilagajte v pakete nič. Posebna alergija velja na stiroporni čips, kot polnilo za pakete - uporabite raje mehurčkasto folijo. Marsikdo priloži majhno prijazno darilce - magnetek, obesek za ključe domače izdelave seveda ali kot promocijo drugi trgovini. Ne prilagajte kitajskih obeskov za ključe. Recikliranje pakirnih materijalov je na splošno lepo sprejeto, lahko pa to še napišete zraven zahvale, če ste porabili staro mehurčkasto kuverto ali prelepili škatlo.

Kam vse boste pošiljali je vaša izbira. International je seveda zelo zaželjeno. Kako se mi bodo tresle hlače ali bo paket prišel na drug konec sveta in v kakšnem stanju, je moj problem, ne problem kupca.

Ceno postavite po svoji vesti, upoštevajte pa zraven (khm) davek, provizijo za objavo in provizijo za prodan izdelek na Etsiju in provizijo za prejeti denar na PayPalu.

Če vam kdo piše, mu čimprej prijazno odgovorite.

Osebi ki je pri vas ravnokar opravila nakup, pošljite prijazen convo* se zahvalite za plačilo in povejte, da boste jutri nesli paket na pošto. (*convo= conversation - zasebno Etsy sporočilo). Potem tudi v resnici odnesite paket na pošto in upajte, da bo dostavljen. Pri nakupu označite "item shipped". Oseben odziv je zelo cenjen.

Napišite feedback po končanih poslih.

Svojo Etsy trgovino obesite v podpise kjer je to dovoljeno in jo predstavite svetu. Več obiska pomeni več potencijalnih kupcev. Prodaja bo odvisna od tega koliko se boste potrudili s promocijo in seveda od izdelka. V promocijo ene vrste spada tudi zbiranje srčkov (favorites). Srčkov ni težko nabirati, ljudje delajo fenomenalne stvari.

Preden prodate svojo prvo stvar lahko traja mesece. Ne pustite še svoje redne službe. Uživajte v klepetu z ostalimi ustvarjalci, uživajte ob krasnih izdelkih, črpajte navdih in ustvarjajte nove unikatnosti. Vsak izdelek ima svojega kupca.

Ker sem že čisto utrujena, ker blogger sucks, ker se mi zdi, da sem napisala že celo seminarsko, ki pa bi težko dosegla pozitivno oceno, lahko moj monolog nadaljujemo z debato v komentarjih.

Nikjer nisem napisala, da se jaz vsega zgoraj napisanega držim...

Samo na hitro

Nič nisem naredila. Prav nič. Skicirka se sicer polni, ampak, da bi pa kaj meso postalo... Pa bo, tale vikend, pa če se na glavo postavim. Eno kul gnezdo in en čuvajoči angel. Bo. Mora pravzaprav.


Všeč mi je, da mi preprečite izgubo vere v ljudi. Všeč mi je, da ste prijazni, da iz teksta vidim, da ste nasmejani. Da mi pišete samo zato, da poveste, da je bil dan za trenutek bolj barvit in bolj prijazen. Čisto malo tudi zaradi mene. Da me delite naprej, tudi med otroške duše. Včasih zgrizem del svinčnika ali še raje, odgriznem radirko, ko razbijam glavo in iz nje iztiskam vijuge na papir, ki postajajo mačke, gusarji, angelci, ptice. Besede. Včasih tako zelo intimno, vstopam v domove, otroške sobe in kopalnice, kukam v shrambo in razmišljam o štorkljah, ki še letijo. In rastem.

Včasih pa, tako kot tale raztegnjen januar, gledam v zrak.


Na hitro sem napisala, kot da znam kaj narediti na hitro, razen pospraviti in pomiti kopalnico. Hotela sem na ogled postaviti nov banner in avatar mojega Etsy kotička. Etsy people mu dajejo same pozitivne besede na forumu. Jih je vreden? Vesela bom vašega mnenja.



In da pohvalim tole mojo punco Ano, tokrat jo je ShaShaAnn uvrstila v svoj Treasury, Treasury "podcenjenih", ki bo na ogled do sobote.
ShaShaAnn riše čudovite ilustracije.


Tole je na hitro, vixiway.

The best things in life are free

In prav škoda je, da se od njih ne da živeti.

Dve zlati punci sta me obdarili s prikupno nagrado, nagrado za to, da dam ven kar se nakopiči in včasih iz tega nastanejo kaka dobra dela, za to, da nastaja Kreativna raca, ki je štartala kot eksperiment in podlaga neki čisto drugi stvari. Pravila podeljevanja "fajn blog" nagrad gredo nekako takole - objavim link od podeljitelja nagrade in nagradim štiri bloge po mojem izboru, jih nalinkam in povem zakaj sem jih izbrala. To res ne bo težko, kar nekaj super ljudi piše bloge in jaz jih precej redno spremljam. In jaz lahko nagradim osem blogov, saj sem dobila dve različni nagradi. Dela pa s tem kar nekaj, kar seveda pri rahlo leni Vesni sproži nekaj godrnjanja v brado, a ker vas res rada berem, bom linkala in razlagala že očitno.

Prva je bila Urška in pravi:

Ni napisala zakaj a previdevam, da najde kaj zase, kot jaz pri njej. Spremljam precej več pisarij, kot jih imam označenih. Plazim se z linka na link, z bloga na blog. Oglašam se samo v nekaterih, če bi se hotela v vseh, bi lahko počela samo to. Urška dela krasne scrapbooke, letošnji koledarji so vsekakor vredni ogleda in kadar šiva figurice, šiva ljubko.


V kategorijo "Rada pokukam" bi pri meni vsekakor spadali:
Sonja ustvarja. Veliko stvari razloži v svojem blogu, deli sto in eno craft zadevo/pripomoček/trgovino s svojimi bralci in poteši tisti roza delček mene, ki ga ne spuščam vedno na plano. Sonjo tudi v živo poznam in mi je všeč, da je veliko nasmejana.
Janine stvarjalne drobtinice. Jana se loti vsega, vse jo pritegne, vse krasno uspe in nima obstanka ob eni tehniki. Zelo se potrudi s fotografijami. Rada pogledam kaj je novega pri njej.
Slovonske technobe. Poleg ustvarjanja K., ki je tudi polna dobrih nasvetov, me vedno znova pritegne izbran in malo wierd okus Slovona, ki pomaga ustvarjati ta trojni blog.
Črtast Špelin blog. Špela je veselo bitje, veliko ustvarja, na več področjih. Deli ustvarjanje, svoj vsak dan in recepte. Tudi v slikah.

Druga, Gordy je mnenja, da zaslužim:

Gordy v svojem kujalniku, pardon v kujalnici, piše o marsičem. Všeč mi je, ker se mi včasih zdi, da nimava nič skupnega in potem ugotovim, da imava, marsikaj. Njena razlaga zakaj je izbrala mene, me je več kot razveselila in naj povem, da Gordy zna narisati mačko v parih potezah in to takšno, ki se je Vixi še ni lotila - s klobko volne.

V ta del bom "nominirala" bloge, ki so zame več kot le blogi, predvsem so nekaj drugega kot klasični craft blogi.
Dnevnik zavetišča Horjul. Polona odlično piše. Blog se iz informativnega dnevnika zavetišča nemalokrat morfira v osebno izpoved med vrsticami ali pravo humoresko. Večkrat pusti solze v očeh, ne nujno žalosti, tudi besa. Tudi smeha. Obvezno in redno spremljam.
Kolibri. Kaj me je pritegnilo pri njej ne vem. Malce skrivnosti. Domišljija. Okus po dežju v njenem pisanju. Fotografija. Sanjarjenje. Najbrž vse to, še posebej pa me pritegne to, da ima v vsem tem še kreativno žilico, ki ji kar sili na plan. Spominja ma na nekoga...
Fensi Šmensi. Ana me je s svojim pisanjem in šivanjem prevzela kar takoj. Zelo barvito pripovedovanje o marsičem kar me zanima, pa si ne vzamem časa. Krasni povzetki potovanj, raziskovanj, trgovin in razstav. Stil, ki mi je všeč in si samo pobožno želim, da bi ga tudi imela.
Frišno novo jutro. Naj priznam, da sem ta blog odkrila danes, v Urškinih komentarjih? Prebrala na dušek za nazaj in se navdušila nad spet malo drugačnim okusom in drugačnim ustvarjanjem. Odličen stil pisanja. Frišno.

Za nekatere bloge nimam pojma kdo za njimi stoji in tudi to jim daje svoj čar. Želim si, da bi lahko vključila še nekaj blogov, ki mi dražijo čute, kulinarični, poetični, nekateri zelo osebni... Naj bo to to zaenkrat. Moji najpogosteje obiskani so na levi v stolpcu, nekaj pa je takih do katerih dostopam preko komentarjev ki jih pustite v moji raci ali so favoriti mojih favoritov. Ko bi le imela čas, brati vas vse zanimive, cele dneve.

Moram zdaj res še narediti cel krog in povedati mojim biserom, da so si pri meni zaslužili neformalno nagrado za svoje pisanje?! Ah, no prav.

Pometanje pred pragom

Že včeraj se mi je v glavi, na poti domov, spisal današnji vnos. O pometanju pred domačim pragom, o slovenceljnih in njihovi grdi navadi pljuvanja. Pljuvanje kot nacionalni šport. In ovčereja. Zelo slovensko. Narejeno v Sloveniji.

V pljuvanju po pločnikih, bi zagotovo našla kak narod, ki to dela bolje od nas. Slovenija postaja drama queen vseh držav. Dajmo delat dramo iz vsega. Kdo bo tokrat kriv, za to ker narod ne zna vozit, ne pozna prometnih znakov in vsesplošno ne razmišlja? Naj bodo komunalci, ker snega je tako malo, da je težko kriv za to. Ovčje komplekse gojimo in negujemo lepše, kot Zelandci svoje ovce. Na cesti je sicer nekaj snega in malo drsi, ampak nihče nam tega ni povedal! Ni bilo znaka in nihče nam ni dal pisne prošnje, da vožnjo prilagodimo razmeram. Ampak na Kozarjah je pa display in na njem piše "POZOR, SPOLZKO!". Tukaj se bomo pa ustavili, saj znak lepo pravi, da tukajle je pa spolzko. Ha in ta isti display je kak mesec nazaj opozarjal "MEGLA! FOG!". Žal se je znak motil in je bila megla samo od Kranja do Golovca, od Ljubljane do Logatca pa niti meglice. Ampak... Če znak pravi da je megla bo že držalo, torej moramo takoj prižgati vse delujoče meglenke, ki jih avto premore. Če ne drugega, da se pohvalimo z njimi, mi ki imamo za dodatno opremo.

Ah še to, če te na tastari Linhartovi spuščam, je to zato, ker imava oba znak in ti si desni, ker je diagonalno obrnjen ovinek prednosten in ne ker si mi simpatičen, ker jaz kamela ne znam vozit ali ker čakam, da se svet začne vrteti v nasprotno smer. Čakam te zato, ker sem za razliko od tebe prebrala CPP, očitno poznam en znak in eno pravilo več kot ti, čakam te, ker imaš prekleto prednost.

...

Preden se mi brez kave spet dvigne pritisk. Ko sem prišla z našponanimi živci domov, me je čakal convo na Etsy-u:

You are in my treasury, little Ana!

:) Maryse

Maryse mi je polepšala dan. Še naprej bom pometala pred svojim pragom in še naprej prezirala mahanje z metlo tistih, ki doma smeti rinejo pod tepih. Hvala Maryse, za primerno, naravno dozo pomirjevala.

Bye-bye

Stvari, slike, arome in besede mi pogostojo zaposlijo možgane. Lahko bi se vpisala v kategorijo tistih, ki preveč razmišljajo. Razmišljanje, ki se sprevrže v sanjarjenje je v resnici lahko "my favorite waste of time". Zato lahko toliko časa preživim sama s sabo, ker sem večino časa kje drugje in misel je najbolj nepredvidljiva cesta. Pred novim letom se je pojavila želja za darilo. Darilo za fanta, darilo, ki ga nebi vezalo na ta trenutek, ki bi razložilo čustva a jih ne kovalo v večnost. Večno tvoja, Za vedno skupaj... Odpade.

Z lahkoto me je odneslo kakih 7 let nazaj, ko sem ugotovila, da večnost traja 13 let. Ko sem ugotovila, da je prav vse na tem prekletem svetu relativno. Ker sem takrat razmišljala o večnosti kot dejstvu, sem morala odstraniti večino podarjenih stvari, odstraniti slike, zamenjati garderobo in celo zamenjati frizuro. Želim si, da bi nanj ostal vsaj en materijalen spomin, ki bi bil oseben a ne bi prebudil zbadanja v srcu. Pa si res? Ostali so spomini, ki so potrebovali leta filtriranja skozi drobne filtre za kavo, leta pranja na mrzlem dežju in leta čustvenih centrifug, da so (p)ostali samo čisti, lepi, beli in dovolj zbledeli, da so izgubili ostrino. Dovolj oprani, da so mehki in dišeči in samo še sladke občutke zbujajoči. Mislim, da so dovolj, saj se do njih pride skozi trening iztiskanja bolečine iz srca, ki je neprecenljiv v tem trdem življenju tu, na Zemlji.


Upam, da bo spomin ostal obema, ne le njemu nate - srečno:

Z vsako nesrečno ljubeznijo - bye-bye srce. Nikoli pa zares ne veš, če morda ne leti stran in ne leti nemara k tebi. Oddaljene stvari so relativne, tako v pomenu kot v velikosti.

Mačja hiša

V Sloveniji se v letošnjem letu pripravlja projekt Mačja hiša. Novica me je seveda blazno razveselila. Mačja hiša bo mačja deklica za vse. Bo mačje zavetišče z veterinarsko oskrbo, center za osveščanje in organizacija za poenotenje in posodobitev standardov na področju oskrbe domačih mačk. Vse to bo, upam, in še več. Od kar spremljam mačjo problematiko, oz. problematiko domačih živali, se je že marsikaj premaknilo in kar nekaj nevednežev sem gledala spreobrniti se v odgovorneže, tudi sebe. Zagotovo je nekaj takih, ki se jim zdi, da preveč "pozornosti" posvečam mačkam. Da se okrog mačk moj svet vrti. Še daleč od tega sem in še kar nekaj let mi manjka do stare sitne babe s petnajstimi mačkami v hiši. Vsi, ki se spravljajo nad nemočne so zame nekoristni in le breme proračunu, pa naj so ti nemočni mački, psi, narava, ženske ali otroci, lahko so bengalski tigri ali samo piflarski najstniki.

V upanju na manj mačjih trupelc, se veselim projekta in seveda bom poskušala na kak način pomagati. Donirati. Beliti? Ustvarjati. Moj prvi skromen doprinos je Čombe. V trenutku ko sem začela brati informacijo o hiši se je pojavil v glavi in na vsak način hotel ven. Skicirala sem ga in potem kar iz glave zrisala v Corelu. Mislim, da zajema veliko tega, kar hiša bo. Poulični mačkon na varnem, pod streho, na toplem - kar nakazuje to, da se iz hiše "kadi". Tople barve so bile želje mater projekta in v resnici logo v teh barvah krasno deluje. Opazila sem, da bo logotip problematičen pri barvastih, "neflehastih" podlagah in okrog tega bom še potelovadila takrat ko se bo pokazala potreba po tem. Mogoče bi se poslužila kar preprostega trika in v takih primerih celo kompozicijo podložila z belim pravokotnikom... Kakorkoli, za prvo predstavitev se je malo mudilo in po prvi objavi na mojpes.net-u, ponosno še jaz predstavljam Mačjo hišo:

V zadnje pol ure...

... letošnjega leta, se zagotovo ne bom domislila ničesar spektakularnega, voščila, ki bi vse vrglo na rit. Dva člana družine smrčita, dva se lovita. Ena z nasmeškom razmišlja, kaj bi zaželela. Nič več in nič manj kot vam želim celo leto, vsak dan.

Ob polnoči bom enega od zaspancev zbudila, da bo z mano zaspano pritisnil nos ob šipo pogledal prvih par minut ognjemetov od vsaj pol ure bleščanja, da bo z mano nazdravil in me stisnil k sebi.

V bistvu vam želim, da bi vedno imeli nekoga, ki ga lahko stisnete k sebi. Pa čeprav v mislih. Lepo, ustvarjalno leto želim, ustvarjalno v vsem kar počnete.